na pobudo skupine surferjev odpiramo

Slovensko:

Tukaj je svetovni forum o neodvisnosti medijev

Uvodne misli:

V vsakdanjih stikih z mnogimi ljudmi opažamo, da je politična propaganda začela na podzavesten način vplivati na počutje in delovanje precejšnjega dela državljanov. Najpomebnejši slovenski mediji ne delujejo več v korist naše države, ker iz njih veje sovraštvo, ksenofobija in nestrpnost. Zaslepljenost in pristranskost glavnih komentatorjev in urednikov je zastrašujoča. Vzemite v roke Goebelsove (nacistične; opomba za mlajše) ali Stalinove propagandne medije in pretreseni boste nad podobnostjo z našimi "neodvisnimi" mediji.

Vabimo vse, ki boste uspeli priti na te Internetne strani, da poveste svoje mnenje in opažanja v zvezi s tem pojavom. Morda nam bo uspelo odkriti nove odtenke in nianse, ki jih uporabljajo tisti, ki zlorabljajo javne medije. Morda nam bo uspelo odpreti oči marsikomu, ki sedaj naseda trikom. Ne nazadnje pa bodo naše strani na očeh vsemu svetu, da razpozna zapletene in nevarne protidemokratične tranzicijske tokove v Sloveniji in da ima razvpita medijske blokada v Srbiji še bolj zahrbtno inačico v Sloveniji.

Koristno bi bilo, da navedete članke ali citate, ki so napisani (tisk) ali izrečeni (Radio, TV) ter komentatorje in novinarje, ki sodelujejo v takih rabotah. Objavljali bomo analize na podlagi vaših prispevkov, ki bodo raziskale sposobnost ljudi, da razpoznajo take aktivnosti, in raziskali namen, ozadje in politični izvor medijskih diverzij.

Svoj prispevek pošljite tukaj: Prispevek za MEDIA BLACK LIST.

 Članke bomo uredili tako, da se bo takoj razbralo za katere medije in citate gre.

Citat..."Hribarjeva je imela pred očmi ideološko fronto, ki se je počasi pomikala proti okopom svobodomiselnega duha..." in "Mandatar predlaga kadinet, ki bi Slovence osupnil celo v času rušenja komunizma.."

Negativno prikazovanje enega političnega pola, ki ga Jež uporablja v tem članku, je stalnica večine komentatorjev Dela in še posebej Sobotne priloge. Okopi svobodomiselnega duha so se v povojnih časih pokazali prav nasprotno, kot to hoče prikazati Jež. Velika večina "svobodomislecev" na strani levice je aktivno sodelovala pri zatiranju družbene kritike in pluralizma idej. Bili so ideološki branik komunističnega terorja. Danes je njihovo javno delovanje v službi iste ideologije, iste oblastne elite in uporabljajo iste metode diskvalifikacije in ščuvanja javnega mnenja. Pluralizem in svobodo je v Slovenijo prinesla "Pomlad" tj. DEMOS in akterji osamosvojitve. Boljševiki so svoje ideloške zablode in metode vedno predstavljali za "svobodomiselnost". Dokler imajo popolni monopol nad mediji, jim to še vedno lahko uspeva.

Mediji so del naąega vsakdanjika, krojijo naąe ľivljenje, nas usmerjajo in večini ljudi kreirajo njihovo osebno mnenje. Vzpostavljejo in določajo javne teme, torej tisto, o čem naj ljudje mislijo in razpravljajo. Mediji konstruirajo (svojo) stvarnost in s tem hote ali nehote ponujajo "resnico", ki pa ni nujno vedno prava. Kajti tisto, kar najplivnejąi mediji trdijo, to je edina resnica, za katero vemo. Namreč toliko in toliko ljudi je sliąalo, videlo ali prebralo isto stvar, da ji na koncu večina ľe verjame.
Pa čeprav je to kar mediji govorijo včasih čista laľ. Tudi če hočeą nekaj spremeniti v drľavi, kjer imajo oblast temne sile, te najlaľe zaustavijo mediji. S tem mogoce ne merim toliko na slovenijo kot na cel svet, kjer je sicer tudi slovenija. ni pa tako hudo kot v srbiji; pomoje. v slo pac vlada denar. in za denar si lahko kupią vse, tam kjer vlada. torej tudi medije. in politike....vse! ...heh

cepitese. propaganda za kaj? zapravljanje denarja?

Cepite se

V zadnjem času so mediji preplavljeni s prispevki o različnih cepljenjih. Prebrala sem tudi članek o hepatitisu B (hepB) v vaąi reviji ąt. 15 in se odločila napisati, da obstaja tudi druga stran zgodbe, o kateri prispevki ne govorijo. Podatki, ki jih navajam, so dobro dokumentirani v znanstveni literaturi o nalezljivih boleznih in cepljenju.
Skupno vsem prispevkom v naąih medijih je, da ustvarjajo "morilske" bolezni s pandemičnimi razseľnostmi, katerih namen je povzročiti čim večjo paniko med prebivalstvom. Kar uide pozornosti večine bralcev, je njihovo očitno reklamno sporočilo. Seveda vsi brez izjeme pozivajo k cepljenju in poudarjajo njegovo
varnost in učinkovitost. Večina z besedo sploh ne omeni zapletov, tisti, ki jih, trdijo, da so zelo redki. Nič ni dlje od resnice. Seznam zapletov po cepljenju prod hepB (in drugih cepivih) je zelo obseľen, najbolj pa so zastraąujoči pogubni nevroloąki pojavi. V omenjenem članku o hepB se hvalimo z obveznim cepljenjem vseh prvoąolčkov od leta 1998, bralci pa očitno nimajo privilegija, da bi izvedeli, da je npr. Francija oktobra istega leta ukinila obvezno cepljenje proti hepB za vse ąolarje. Petnajst tisoč razjarjenih starąev prizadetih otrok je namreč toľilo francosko vlado, ker je zavestno ublaľila podatke o tveganjih in hkrati preveč poudarjala koristi. Po poročilih o stotinah ljudi z avtoimunskimi in nevroloąkimi posledicami je minister za zdravstvo preklical obveznost cepljenja za ąolarje. Podobno se je zgodilo z nedavno uvedenim obveznim cepljenjem za vse otroke do petega leta proti bakteriji Haemophilus influenzae B (HIB), ki med drugim povzroča meningitis. Odločitev je bila pri nas sprejeta praktično čez noč, predvsem zaradi medijske razvpitosti, ki je bila po mojem mnenju načrtno povzročena. Intenzivnost je namreč spominjala na dobro načrtovano marketinąko akcijo. Česar pa bralci spet nismo izvedeli, je naslednje: npr. sosednja Italija je cepljenje zavrnila zaradi bojazni, da povzroča Creutzfeld-Jacobovo bolezen (človeąka različica norih krav), saj cepivo gojijo na govejih moľganih. Bralci tudi nismo izvedeli nič o vrsti povzročiteljev gnojnega meningitisa (nekateri ąe pogostejąi od HIB, pa tudi s teľjimi oblikami bolezni). Omenjeno cepljenje torej ni nobeno zagotovilo, da otroci ne bodo zboleli za meningitisom, saj prod marsikateremu od teh povzročiteljev ni učinkovitih cepiv. Podatki o neučinkovitosti cepiva HIB in stranskih pojavih ľal presegajo obseg tega prispevka. Za konec le ąe to: v civiliziranih drľavah je cepljenje stvar svobodne izbire. Je medicinski postopek, povezan s precejąnjim tveganjem, zato je svoboden pretok informacij nujen, prav tako nujna je svobodna izbira na podlagi resničnih informacij.

mag. Karin Riľner, univ. dipl. biol., Ljubljana

Tedensko ogledalo, novinar Vlado Šlamberger:

" Odločilna glasova za dr. Bajuka. Potem ko je poslanka Eda Okretič Salmič končala svojo igro skrivalnic, ki jo je dva meseca igrala morda iz kljubovalnosti (v parlament in na visoko funkcijo jo je spravil Desus, s katerim se je poslanka sprla - op. V.Š.), in se je Polona Dobrajc odločila, da bo prišla v slovensko politično zgodovino kot prestopnica, je bilo jasno, da ima ministrska lista dr. Andreja Bajuka potrebnih 46 glasov. ....."

Moje ogorčene pripombe:

Pri poslanki Okretič Salmič ni nič bolje, saj je igrala neko "igro iz kljubovalnosti" (ľenske pač ne premoremo svojega mnenja ali prepričanja, kajne?), Desus naj bi jo spravil na visoko funkcijo (sama verjetno ni imela nič zaslug pri tem??????), za "hvaleľnost se je pa z njim sprla" (oh, kakšna packa, kajne????). O kakšni samostojni, tako opevani pravici poslanca (tudi poslanke?) do lastnega mnenja tu naenkrat seveda ni niti besede!

Pojdimo naprej po Tedenskem ogledalu tega neodvisnega novinarja, ki navaja:

"Koder dajal denar Mačku?

Pred parlamentarno preiskovalno komisijo so policisti prisilno privedli nekdanjega Elanovega finančnika Pavla Kodra, ki je trdil, da je od leta 1985 do leta 1989 vsake tri mesece v Celovcu izročal enoodstotno provizijo v gotovini od prodanih deviz Elana takratni "sivi eminenci" v CK ZKS Matiji Mačku (Ivan Maček-Matija, 1908-1993, narodni heroj, v osemdesetih letih ľe dolgo ni bil več aktiven v politiki, niti ni bil več član CK ZKS - op. V.Š.), če tega ni bilo, pa njegovemu pomočniku. Zanimivo je, da Koder z Mačkom (če je to sploh bil Ivan Maček - op. V.Š.) nikoli ni spregovoril besede, kot trdi, denar pa je (vsega skupaj naj bi ga bilo za 286 milijonov mark), če ni bilo Mačka, izročal kar neznancem, saj niti ni vedel, kdo so Mačkovi sodelavci za pobiranje denarja."

Moje opombe k gornjim izvajanjem:

Kako pride nek novinar na to, da dvomi, da je Koder sploh predajal denar, in dvomi, da je bila oseba, ki je prejemala denar, Ivan Maček-Matija, če je Koder tako pričal, pa še pisne dokaze ima? Je Šlamberger prisostvoval sestankom - predajam denarja? Saj je vendar moľno ugotoviti, če je bila oseba, ki je prejemala denar, res Ivan Maček, ker je vendar vsak prejem denarja podpisal! Tega, da je Maček podpisoval vsakokratni prejem denarja, seveda novinar Šlamberger ni napisal, ker potem ne bi mogel napisati dvoma o tem, da je oseba, ki je prejemala denar sploh bila Maček. Podatek o podpisu prejema denarja s strani Mačka je bil objavljen na drugih mestih, ne v tem članku. Novinar je poudaril " dobre" strani Ivana Mačka, n.pr. da je bil narodni heroj in da ľe dolgo ni bil v osemdestih letih aktiven v politiki, niti v CK ZKS, pozabil je pa dodati, kako kontroverzna oseba je bil in kakšno vlogo je odigral v slovenski politiki, pa tudi tega ni omenil, kako so se ga vsi bali oz. se ga očitno bojijo še po njegovi smrti.

V nadaljevanju članka Šlamberger ni pozabil omeniti, da Koder smatra izročitev zasebnega pisma komisiji kot sprevrľeno dejanje, čeprav pri parlamentarnih in sodnih preiskavah dokumentacije ne delijo na "privatne" in "javne", pozabil je pa kakorkoli obsoditi predajo 286 milijonov mark (ki so bili last Elana) Mačku in sodelavcem. Zaradi tako velikega odtoka denarja Mačku oz. posredno Zvezi komunistov je Elan in njegovi delavci sedaj v hudih teľavah, davkoplačevalski (torej naš) denar pa situacijo rešuje.

Le kakšen novinar je Šlamberger, da se pri takem izvajanju sploh ne vpraša, KAJ je Maček oz. Zveza komunistov naredila s tolikim denarjem!!! Kje je ta denar sedaj!!!?!! Saj Elan ni bilo edino podjetje, ki je na tak način plačevalo svoj "prispevek" Mačku in s tem partiji!

P.S Podnaslov tedenskega ogledala je: Užaljeni poslanki ustoličili ministre d. Andreja Bajuka - ......

Meni se poslanki nikakor nista zdeli uľaljeni, ko sta prav vsaka z dobrim in prepričljivim govorom utemeljevali, zakaj bosta dali svoj glas vladi dr. Bajuka!

Ali je v demokratični državi še možno tako primitivno, protiintelektualno novinarstvo?

 5. Črna pika

 6.Črna pika

Cel prispevek dolenjske dopisnice je pisan v slogu boljševistične diskreditacije "ne naših". Tako intenzivna satanizacija in blatenje je lahko le plod bolnega uma. Če je uredniku Dela sploh kaj do objektivnosti časopisa, bi moral take dopisnike prej poslati na psihiatrični pregled, da neodvisni časnik ne bo postal glasilo pacientov na internem oddelku psihiatrične bolnice. Sicer pa je celotno Delovo prikazovanje politične situacije v Sloveniji postalo bolj neobjektivno, kot je v strankarskih glasilih.

Moj sklep je : BOJKOTIRAJMO DELO.

Prosim, če lahko objavite sliko, ki pove vse o stanju naših medijev. Da se Kučana, ki pooseblja bivši totalitaristični režim in še sedaj uporablja zakulisne boljševistične trike, prikazuje kot žrtev, je izven vsake zdrave pameti. V Sloveniji je novinarstvo doživelo svetovni "poden", ker se globje v umazanijo ne more več. Novinarji so postali plačanci. Čimbolj lažejo, tem bolje so plačani. Fuj!

Mladina: popolnoma črna naslovnica (žalovanje za staro vlado?) - a to je neodvisna in objektivna revija ? Naslovi v najnovejši Mladini: Domobranska vlada, Proslava »Nove Inkvizicije« Žalostno, žalostno. Argumentov seveda nimajo. Ali smo v letu 2000, ali nekateri še živijo nekaj stoletij nazaj, se sprašujem. Prav grozno je, kako lahko nek časopis ali revija postane tako trobilo, z naslovi, ki bralca zlahka zmanipulirajo, ker če tolikokrat te stvari ponavljajo, vsak začne verjeti, da je vse to res.

9.Črna pika

Toliko sovražnosti, toliko nestprnosti do določene politične opcije in njenih predstavnikov z obveznim komentiranjem vsake osebe, ki avtorju ni po godu. Ne vem ali uredniki Dela sploh berejo prispevke, ki jih objavljajo njihovi novinarji, ali pa je njihova uredniška politika samo še v tem, da čim bolj očrnijo, popljuvajo, diskreditirajo določeno politično opcijo in tako rekoč pozivajo k javnem linču določenih oseb (podobnost z razmerami v Srbiji je izredna) in tu nikakor ne pretiravam, ker redno berem Delo in dobivam določeno sliko o samem časopisu. Ali smo se za to borili, ko smo hoteli neodvisno in samostojno državo? Pod pretvezo objektivnosti seveda kdaj pa kdaj objavijo še kakšno drugačno mnenje (bolj poredkoma) kot je bil prispevek Draga Jančarja v sobotni prilogi Dela (o ksenofobiji), ampak potem ga takoj v naslednji številki novinarji Dela napadejo kot psi. Berem intervju s predsednikom države v zadnji Sobotni prilogi, kjer mu novinar polaga vprašanja na usta v smislu ali se mu zdijo politični nasprotniki sploh demokrati in sposobni vladanja ni pa ne duha ne sluha o kakšnih manj prijetnih (kritičnih) vprašanjih za predsednika, kot jih normalno postavljajo v intervjujih z drugo politično opcijo. Tudi bivši premier ima obvezno svoj prispevek. O prispevkih ljudi, ki malo drugače mislijo, pa ni ne duha ne sluha. Da pa bi se še bolj osmešilo je Delo nekaj časa celo objavljalo prispevke sina g. Drnovška (Jaša D.), sicer bolj kulturnega značaja, vendar se je iz samih člankov (intervju s portugalskim pisateljem Couelhom npr.) videlo, da ni ravno vedel preveč o zadevi, o kateri je spraševal. Že samo dejstvo, kako je lahko nekdo novinar in piše prispevke v Sobotno prilogo, ker je pač sin (takratnega) predsednika vlade pove vse. Ker potem bi lahko meni objavili članek (pa nisem novinar) o politiki, glasbi, ali športu, pa bi spisal boljšega kot je marsikateri v Sobotni prilogi. Teh namenov sicer nimam, vendar se včasih le vprašam na podlagi kakšnih kriterijev objavljajo nekomu prispevke.

Jaz vam ne pošiljam prispevka za črne pike, ker je teh v zadnjih dneh toliko, da bi lahko cel dan pisaril in pošiljal e-mail. Zato vam pošiljam pobudo, da se nekaj konkretno naredi za demokratizacijo medijev v Sloveniji.

V Evropi poznajo prepoved medijev, če izražajo nestrpnost in sovraštvo. Da je pri nas močno prisotno razpihovanje sovraštva preko medijev, se lahko preveri že pri javnomnenjskih anketah, kjer ljudje izrekajo mnenja, ki niso njihova, ampak so jim vsiljena prek medijev. To pa sploh nima nič skupnega z demokracijo, ampak je podobno razpihovanju sovraštva do Židov v Nemčiji v tridesetih letih, ali hujskanju proti razrednemu sovražniku v Sovjetski zvezi in SFRJ.

Evropski pravni red nam omogoča, da se poslužimo pravnih sredstev za zaščito demokracije.

Objektivne obveščenosti nam parlament ne bo dal. Pomoje! Ne vem kako bi objektivnost medijev sploh lahko zagotovili, če drugega ne, je njih problem komercialnost, problemov pa je še mnogo več!!! Internet nam ponuja možnost, da lahko kdor koli napiše karkoli. Objektivno itak nikoli ne bo, ker vedno *nekdo* to napiše. Laž in manipulacijo se pa hitro odkrije, ko je sama in je mediji ne podprejo, saj ne vejo zanjo. Je pa dejstvo, da na i-netu ni potrebno da poslušamo in beremo samo politike, ampak dejansko zvemo, kaj kdo misli (ljudje) in na tej osnovi se je lažje odločiti, kaj je kaj. Sploh če se povežemo in začnemo graditi, s skupnimi močmi, nekaj novega, boljšega, večjega.

10. Črna pika

Delo, julija 2000, Vročina požgala pomladno cvetje, Boris Jež

Spoštovani gospod Jež, za uvod: stara sem 48 let, po poklicu sem diplomirani ekonomist; ker sem materialno neodvisna, me ni strah povedati, kateri politični opciji pripadam. Poskuąam prebrati čim več časopisov in revij in v tej luči komentiram vaše pisanje v sobotnem Delu: uresničuje se napoved Danila Slivnika iz Maga št. 30, da bodo mediji (in vi ste neodvisni novinar) začeli promovirati "zmerne pomladnike", tj. SLS in SKD. V vseh anketah, vi to dobro veste, dobiva SLS malo podpore (rezen če je vaš časopis ne uvršča višje, kot je). Od kod vam ideja, da bo Janša dobil malo? Verjetno skušate preprečiti, da bi SDS dobila veliko in zato skušate s svojim pisanjem vplivati na ljudi; Janša bo dobil tako ali tako malo in Zagožen bo tisti, ki bo odločal, Zagožen bo tisti, ki bo delil službe...

11. Črna pika

 Pred mesecem so se v javnosti pojavljale debate o tem, kako neprimerno bi bilo, da bi vlada imela vpliv na nekatere glavne medije. Takrat sem se skoraj strinjal s tem. Danes pa vidim, da bi bilo bolje, da bi bili glavni mediji provladni, kot pa enostransko navijaški. Časnik DELO je postal strupeno rumeni tisk, ki nastopa ekstremistično, nestrpno in sovražno do drugačnih političnih opcij. Kako je glavni slovenski časnik lahko tako ekstremno v službi umazanih političnih manipulacij in popolnoma podrejen eni politični opciji (LDS in ZLSD)? Slovensko javnost je treba osvestiti, da nam DELO (tudi Dnevnik, Radio,...) s takimi prijemi uničuje pluralizem in demokracijo, ter promovira politične linče in čistke. Za Slovenijo so taki mediji škodljivi!

Se nanaša na "Morda sem prevelik idealist", F. Arhar za 1. številko revije Ampak

O guvernerju Banke Slovenije je bilo napisanih veliko besed. Razumljivo. Ni namreč nepomembno, kdo je tisti, ki daje ton instituciji, ki aktivno vpliva na gospodarski utrip v državi in iluzija je misliti, da bodo politične stranke neangažirano spremljale imenovanje novega guvernerja, ki naj bi dal ton instituciji monetarne oblasti po 1. marcu 2001.

Pa vendar se mi zastavlja vprašanje kdo je pravzaprav tisti, ki si guvernerja Banke Slovenije za mandatarja ne želi. Guverner je namreč v intervjuju za 1. številko mesečnika Ampak prvič nakazal možnost, da se aktivno vključi v politiko. Izrazil je možnost, da bi sprejel celo mandatarstvo. Pri čemer je slovenski javnosti njegova svetovno nazorska opredelitev poznana.

Koga bi dejansko motilo, da France Arhar stopi v politiko?

Morda Lojzeta Peterleta? Četudi bi Lojze Peterle imel o Francetu Arharju "ločeno mnenje", bi vendarle zasledoval isti cilj: prevzem oblasti.

Bi Franceta Arharja morda skušal "rušiti" Janez Janša? Tisti Janša, ki mu je maščevanje zapisano v krvi? In zakaj naj bi bil Janša do guvernerja Banke Slovenije prizanesljiv? Na koncu koncev je Arhar je z reformo plačilnega sistema pomagal rušiti Romano Logar. Pod vprašaj pa se ni zastavil zgolj obstoj Romane Logar; toliko in toliko ljudi, toliko in toliko družin je ostalo brez zagotovljenega osebnega dohodka. Današnji čas pa je krut; ljudi vrednoti po tem, kaj imajo;

Toda, ko govorimo o Janševi maščevalnosti...

Ali resnično verjamete, gospod Jež, da bo LDS s kadri, ki čakajo na vzpon in so veseli, da je prejšnji minister zapustil minisrtstvo; da bo ZL, ki trdo dela v opoziciji že nekaj let, prepustila mesto mandatarja Francetu Arharju?!

Študijskega programa na FDV ne poznam. Zanima pa me ne, če je med strokovnimi predmeti tudi psihologija. Občutek imam, da ne. Če je, jo je premalo.

Ne bom komentirali pisanja o Janezu Janši in dr. Bajuku. Poslušala sem Zverov komentar na POP TV o vzrokih zamenjav in mislim, da je vzroke, ki so vlado vodili pri odločitvi, pojasnil. Bi pa novinarjem, ki Janšo in dr. Bajuka ves čas kritizirajo svetovala, naj analitično razmišljajo. Kaj lahko se zgodi, da se ljudje stalnih napadov na eno in isto osebo naveličajo. Počasi se nasitijo, zaželijo si slišati drugačno melodijo, zato še tako lepo ploščo obrnejo, iščejo vzroke. negativne selekcije...

Opozorila bi vas, da dr. Zagožna in gospoda Omana (ki ga sicer ne omenjate) podcenjujete.

Takšno obnašanje se je maščevalo doslej vsem: tako dr. Drnovšku kot Petereletu kot tudi Janezu Janši.

Dr. Zagožen zastopa interese ljudi, ki jih zastopa. Gospod Oman je že pred leti jasno povedal: "Mi gremo na volitve zato, da zmagamo":

SLS - (SKD) je proporcionalni sistem podprla zato, da bi zmagala; prišla v vlado tudi po volitvah. Presodila je, da z Janšo in Bajukom volitev ne bo dobila. Zato je podprla sistem, ki ji po volitvah omogoča zmagati.

SLS-(SKD) je s tem veliko tvegala. Dr. Zagožen je vedel, da se bodo kritični kristjani "uprli". Četudi se v Bajukovo stranko ne bodo včlanili, bodo Bajuka podprli, volili. Ne zaradi Lojzeta Peterleta, ki je storil veliko napak, a tudi kaj dobrega; zato, ker si želijo "svojo stranko"; 50 let niso bili na oblasti; če bo potrebno, bodo počakali še šest let, saj so to ljudje, ki znajo čakati; danes je med njimi tudi vse več kritične mladine; predvsem pa so to pošteni in delovni ljudje, ki so pri dajanju obljub in zavez previdni, toda cerkvena poroka je zaveza do groba. Zato vsi kristjani prelomljene besede koaliciji Slovenija stranke SLS-"SKD" preprosto ne odobravajo; zato je dr. Bajuk za njih novo upanje in dr. Bajuk bo uspel.

Res je: javno mnenje utegne biti precej neprijetna reč. Zlasti, če ljudje berejo. Ko berejo, razmišljajo. In o tem, kar preberejo, govorijo med seboj. Ljudje tudi slišijo. Poslušajo in opazujejo.

v eni zadnjih stevilk Stopa je Martin Senica v slogu pridnega pionircka intervijual g. Justina Stanovnika, ki je v Rogu izrekel hereticno trditev, da drzavljanska vojna se traja. To je tipicen dokaz, kako "siroko" deluje kontinuiteta, saj v revijo, ki je namenjena zabavi in mladim, torej tistim, ki jih politika cisto nic ne briga, tlaci levicarsko-partizansko propagando, ki naj diskreditira "notranjepoliticne sovraznike". Normalno je, da so dnevni casopisi razdeljeni po pripadnosti razlicnim ideologijam, tlacenje politike v zabavno casopisje pa je tipicna komunisticna metoda pranja moznanov vsem in na vsakem koraku!

V parlamentarni demokraciji je normalno, da so nekateri casopisi bolj "crni", nekateri bolj "rdeci", "zeleni", "nacionalni", "ljudski", ipd. Pri nas imamo kakih 100 "objektivnih" casopisov in revij in en casopis in eno revijo, ki sta "desnicarska" ("levicarskih" casopisov seveda nimamo, niti Mladine, ki je bila 20 let glasilo ZSMS, katere predsednik je bil Jozef Skoljc, podpredsednik Gregor Golobic in iz katere je neposredno nastala z dvema preimenovanjema danasnja LDS). Na "objektivne" in "desnicarske" je casopise pravzaprav razdelila propaganda kontinuitete, vendar tokrat ne zelim govoriti o strankarskih in ideoloskih pripadnostih, temvec o kakovosti.

"Demokracija" je, resnici na ljubo, precejsnje skrpucalo...zato pa gre edina "cebelica" v Sloveniji reviji Mag (pa naj bo Slivnik res "pomladno" usmerjen ali pa samo se eden izmed prebarvanih Kucanovih provokatorjev). Dejstvo je, da je Mag zares kakovostna revija, kakrsnih je tudi v tujini malo (tam se morajo tudi prilagajati "fast-food" okusu mnozic, poleg tega pa zivijo od neskoncne mnozice reklam). V Magu pri politicnih clankih obicajno objavljajo citate, za razliko od main-stream medijev, ki obicajno komentirajo (in komentar je vedno subjektivna stvar) dogodke, ne da bi prej o njih sploh (objektivno?) porocali. Zgoscena besedila, kakovosten tisk, odlicne fotografije in ostala graficna oprema in vsecno ter prepoznavno oblikovanje delajo Mag eno redkih "prebavljivih" revij (oz. casopisov) pri nas. Sirina vsebin, ki jih pokrivajo, pronicljivo, temeljito in strokovno pisanje o najrazlicnejsih temah ga delajo res vrednega casa, ki ga bralec porabi ob branju vsake stevilke.

Osebno se medijev izogibam (TV, casopisi, revije), ker se mi zdijo povrsni, nevroticni, plitki. Obicajno s spremljanjem taksnih medijev zapravim kup casa, informacije, ki sem jih izvedel, so ze jutri neuporabne, poleg tega pa me nikdar v nobenem pogledu ne obogatijo. Zato praviloma svoj "bralni" cas porabim za branje knjig, ki me praviloma neprimerno bolj pritegnejo. Pri tastu pa si pogosto sposodim kaksno stevilko Maga in to je edina revija, ki me "potegne", ob kateri lahko presedim po vec ur in mi na koncu ni zal casa, ki sem ga za to porabil. Kljub ekstremisticno LDS-ovski naravnanosti, bi po kakovosti clankov z Magom lahko primerjali samo se MLADINO. In mislim, da bi vsakdo, ki trdi, da je Mag pristranski, storil najbolje, da se odpove vsemu dnevnemu in drugemu casopisju in ostalim medijem in si vsak teden prebere samo Mag in Mladino-dva kakovostna antipoda obeh politicnih blokov. Preprican sem, da je to najboljsi nacin za oblikovanje kolikor toliko objektivne, sredinske, podobe o dogajanjih v nasi drzavi.

Na naslovnici zadnje (zal ne poslednje) Mladine zgrozeno ugotavljajo, da je "vlada v piclih 2 mesecih zamenjala cez 100 drzavnih uradnikov". Hej, ljudje, pa kje zivite. To je vendar demokracija. Ce si na oblasti, hoces da se bo le ta izvajala po tvoje. Za kogar ves, da ti ni naklonjen, pac odstranis. Zato pa ima opozicija in mediji vso moc in pravico, da ti gledajo pod prste in te kritizirajo.

Za razliko od demokracije, pa diktatura v nekaj dneh pobije 15.000 politicnih nasprotnikov, ostale pa razlastnini, pozapre ali kako drugace onemogoci, nato pa razpise "volitve", kjer politkomisarji poslusajo, v katero skatlico si vrgel kroglico-v "naso" ali "njihovo". Rezultati so potem seveda popolnoma 97% proti 3% ...

Razmišljanje ob prebiranju Slobodne Dalmacije

Časopis oz. njegovi novinarji posvetijo nekaj prostora tudi politikom, ki v Dalmaciji preživljajo dopust. Izvemo, da Šeks nima počitniške hišice (kar naj bi izvenelo kot: ves HDZ se s položajem ni okoristil). Šeks seveda pove svojo oceno o delu sedanje vlade, pove, kako ocenjuje prihodnost HDZ; poda svoje mnenje o preminulem predsedniku.

Šeks Tudjmana pohvali, do Mesića in Račana, ki sta se vrnila iz ZDA, pa je "zadržan".

Čez dva dni ob prebiranju Slobodne Dalmacije izvemo, kje letuje Stipe Mesić. Mesić letuje na resnično lepem Hvaru in dejstvo je, da Hrvaška doživlja "boom". Mesić s svojo družino letuje v Bakarićevi hiši. Ljudje, to kaže slika, izza ograje opazujejo hišo. Zgolj spomin na preteklost ali nostalgija?

Toda Hvara nima rad le Stipe Mesić. Sončni otok ima rad tudi Ciril Ribičič. Morda se zaradi pozornosti, ki mu jo posvetijo, skuša oddolžiti bralcem Slobodne Dalmacije; ljudje na Hrvaškem naj ne storijo napake, ki so jo storili Slovenci in naj nikar ne krčijo preveč pooblastil predsedniku države.

Naslednji dan je Slobodna Dalmacija objavila izjavo Račanove tiskovne predstavnice. Zamenjava hrvaških ambasadorjev ni politična čistka, temveč legitimen ukrep nove vlade.

Bajuk in Peterle sta v tem članku deležna nepretrganega toka diskvalifikacij, ne glede na to kaj ali kako naredita. Prikazana sta kot uničevalca slovenske države, čeprav se ve kdo so bili proti osamosvojitvi Slovenije, kdo je podpisan pod peticijo za razorožitev Slovenije, kdo je pozno in s težavo reagiral pri razoroževanju TO, kdo je pozdravljal balkansko pobudo in kdo zagovarjal povojni genocid.

V stanju sovraštva in predvolilne mrzlice v Sloveniji je takšen način pisanja voda na mlin skrajnežem, da se odločijo za taka skrajna dejanja. Če novinarji Mladine mislijo, da so odkrili nek nov pristop k detabuizaciji vseh tem, se motijo. Hitler je že leta 1932 svojim Hitler Jugend pisunom in lumpen-novinarjem namignil, kako naj pišejo, da bodo pripravili nemški narod na veliki obračun z vsemi drugačnimi.

Kdo v Sloveniji igra vlogo lumpen-novinarjev smo videli. Kdo pa je v vlogi botra iz ozadja, pa razmislite sami!

"Če gre Kučan k papežu, je to državniški obisk; ko grem sam, sem klerikalec".

Tovrstna kazniva dejanja merijo na politično podzemlje, saj je Kučan poletni anonimki Sveta odporniške organizacije (ta oziroma "sedemčlansko ljudsko sodišče" je med drugim na smrt obsodilo Franca Rodeta, Marjana Podobnika, Janeza Janšo in Lojzeta Peterleta) uvrstil med "preizkušene metode političnega podzemlja, ki skušajo v času pred državnozborskimi volitvami spet vnesti nemir in destabilizirati politične razmere v državi". Takšne metode da so uporabljali tudi pripadniki Civilne iniciative I in II in t. i. Hobotnice.

Še en primer, kako ideološko zaslepljeni novinarji vidijo le črno belo in nobene druge nianse. Lajajo in grizejo na ukaz in se nikdar ne vprašajo ali je njihov gospodar dober ali slab. Pomembno je le, da na koncu dobijo svoj obrok pasje hrane. Minister Šturm, ki je v tem primeru pokazal dober primer varčnosti in inovativnosti, mora biti po ukazu iz ozadja popljuvan in diskreditiran, da bo po volitvah Slovenija lahko stopila nazaj na "jedini pravi put...".

Re na 24. črno piko

Mnenje mnenju, ki se je znaslo med številkama 16 in 17:

Ce ne verjames, se pozanimaj recimo pri Bavcarju ali Jansi, ki sta imela na zacetku 90. let skupaj stranko (demokratica zveza ali nekaj...). Oziroma kako sta se nekega dne prisla na urednistvo Mladine pozanimat, ce bi Mladina zelela mogoce postati njuno politicno glasilo (se pomnite, tovarisi?)... Pa so se jima zahvalili, ker da so se predolgo borili, da se resijo enih in da ne potrebujejo drugih....

Pozdrav

Mnenje se nanaša na mnenje med 16 in 17:

Pomembno je lociti, kaj je neodvisnost in kaj objektivnost casnika, ali ne ? Menim, da resnica ni v nikogaršnji lasti.

Za Mladino menim, da ni neodvisna, po vsebini sodec spada pod kontinuiteto, glede objektivnosti pa ... !?

Ljudska stranka in Zagožen. Ta teden smo po radiu slišali, da se predsednik stranke SLS-SKD boji, da bi padel pod vpliv J. Janše v primeru sodelovanja v opoziciji (skupaj z SDS in NSI). Bojazni, da bi v primeru sodelovanja v vladni koaliciji padel pod vpliv J. Drnovška, nismo zaznali.

Po "medijskem umoru" Bajukove vlade in pomladanskih strank se nesramnost in sprenevedanje v že prej omenjenih medijih nadaljuje. Sedaj naj bi bil za vse kriv Janša, čeprav je bil prav on žrtev načrtovane medijske kampanije. Ne slepimo se. Mnogi novinarji, ki so v resnici plačanci in agenti Kučanovega klana, ne bodo nikoli govorili resnice. Sedaj poskušajo zabrisati sledove "medijskega umora" in pogled preusmeriti drugam. Ker demokracija pomeni, da imajo vsi enake možnosti, lahko zatrdimo, da v Sloveniji ni demokracije.

Vendar ima slovenska javnost dokaze, s katerimi lahko sprožijo akcijo za trajno rešitev problema "najetih morilcev s peresi". Mednarodni javnosti nikakor ni vseeno, kakšna država obstaja na mejah svobodnega sveta in kandidira za članstvo v njihovi druščini. Zato je treba predložiti dokaze: na eni strani delo vlade pomladanskih strank in na drugi strani poročanje o tem. To naj se primerja s poročanji o delu LDS, ki je zakrivil veliko napak in namernih manipulacij, pa so to mediji še hvalili povrhu.

V poročilih zahodnih medijev o nepravilnostih pri medijih ali volitvah v raznih problematičnih državah največkrat zasledimo oceno, da so nedemokratični mediji onemogočali dostop nekaterih političnih skupin do medijev. Pri nas pa je to še hujše. Naši mediji se poslužujejo podtikanj, podzavestnih sugestij in laži, da "neprave" politike oblatijo in "prave" hvalijo. Torej dvakrat huje kot v banana republikah, kjer "prave" hvalijo, "neprave" pa samo spregledajo. Ne samo, da te ignorirajo, oblečejo te v klovna, polijejo te z gnojnico, na glavo ti nataknejo roge, izkrivijo tvoje izjave in te takega prikažejo pred javnost. Ali je na tak način sploh možna demokracija?

To se bo očitno ponavljalo v nedogled, saj smo videli, da že rekrutirajo študente in dijake. Zato morajo tudi pomladanske stranke uvideti nesmisel svojega jalovega sprejemanja vloge, ki jim jo je namenila kučanova nomenklatura. Najprej je treba seznaniti svetovno javnost, potem zaobiti medijsko blokado in z osebnim stikom ljudem predstaviti dejansko stanje.

Mnenje o vlogi medijev pri volitvah

Prepričan sem, da so mediji, ki so pod kontrolo partijske kontinuitete, odločili izid volitev 2000. Kar so stranke delale in govorile, na ljudi ni imelo velikega vpliva, ker ljudje visoke politike tudi ne razumejo. Bistveno je, kako so stranke prikazane v medijih. To trdim zato, ker sem se osebno prepričal, da so ljudje nasedli medijskim provokacijam in vztrajno ponavljali laži, ki so jih prevzeli od medijev, ter se skladno s to fikcijo odločali tudi na volitvah. O pomladancih so vedeli povedati same katastrofe, o LDS pa samo glorijo. To ne ustreza resnici in je čisti proizvod DELA, DNEVNIKA, MLADINE, JANE, STOPA, POP TV, RTV SLO, RGL, itd., itd....Ti mediji bi morali biti proglašeni za strankarske, da bodo ljudje vedeli kaj berejo.

Tudi jaz trdim, da demokracije s tako enostranskimi mediji ni! Ljudje morajo dobiti objektivno informacijo, posebno v obdobju pred volitvami, šele potem se lahko demokratično odločijo.

Dnevnik, 26. oktober 2000, Grega Repovž

"Po neuradnih informacijah je kadrovska komisija vlade, ki jo vodi obrambni minister in predsednik SDS Janez Janša, na včerajšnji seji obravnavala obsežno gradivo kadrovskih imenovanj in prerazporeditev. Kot kaže, gre za poskus, da bi na zadnji seji vlade, na kateri dosedanji ministri še imajo vsa pooblastila, čim več strankarskim pripadnikom oziroma dosedanjim vladnim funkcionarjem pred morebitnim odhodom z oblasti zagotovili državne plače in službe v državni upravi za nedoločen čas."

Novica o smrti Edvarda Staniča, bivšega tajnika SKD.

Radio Slovenija tudi pri žalostnih novicah ne more iz svoje kože in še pri tem vpleta blatenje in sovraštvo do politikov, ki niso na kučanovi liniji. Zelo ostra in neresnična diskvalifikacija g.Peterleta in njegove politike mi je poleg žalostne novice zagrenila dan. Odločno protestiram proti ekstremni politični diskvalifikaciji, ki jo radio vpleta v vse nianse svojega programa. V komentarjih, v humorju, v lokalnih novicah, v poročilih, v kulturnih oddajah in sedaj še v novicah o smrti Radia Slovenija je prepolno sovraštva. Radio Slovenija in vsi kučanovi trobilci pokajo od sovraštva in revolucionarne zahrbtnosti. Take medije bom odpovedal, da ne svinjajo mojega doma, kjer še vlada poštenost in spoštovanje.

Obsežen šestletni projekt, ki je raziskoval odnos ljudi do rjavega medveda, dokazuje, da v Sloveniji lahko do podtankosti raziščemo obveščenost, odnos, predsodke in vse nianse človeške zavesti. Za to ne manjka ne denarja, ne časa, ne volje. Ko pa je treba raziskati bistvene stvari v družbi, kot naprimer: vedenje o krajah, o korupciji, o monopolih, o varnosti, o politiki pa se stvari zavijajo v molk in se javno mnenje celo zavaja in manipulira s strani medijev, ki bi morali to razkrivati. To potrjuje tudi ugotovitev, ki jo potrjuje omenjena raziskava:

"Na odnos prebivalcev bistveno vplivajo informacije o tem, kako nevarni so medvedi za ljudi, in poročila o napadih plenilcev na ovce."

Prav to ugotovitev je treba imeti pred očmi, ko razmišljamo o medijski kampaniji pred volitvami in o rezultatu tako sproduciranih volitev. Trdim, da volilci pred seboj niso imeli volilne izbire, ampak vnaprej pripravljen bavbav, ki jih je podzavestno prisilil, da glasujejo proti "nevarnosti za ljudi" in "napadom plenilcev va ovce". Zgoraj omenjeni stavek prenesen na letošnje volitve se glasi:

"Na odnos volilcev bistveno vplivajo informacije o tem, kako nevarna je neka politična usmeritev za ljudi, in poročila o napadih sovražnih politikov na pokojnine, delovna mesta in našo varnost."

Pristranske informacije torej nujno rezultirajo v nedemokratičnih volitvah. To ni nič bolje, kot je bilo v časih trdega komunizma, ko smo imeli na volilnem lističu samo poslušne komunistične kadre. V današnji "demokratični" Sloveniji pa imamo dve vrsti kandidatov. Eni so sposobni, umirjeni, prijazni in lepi. Drugi so zlobni, nevarni in strah vzbujajoči. Ta ločitev pa je popolna: prvi so vsi iz kontinuitete, iz vrst nekdanjih poslušnih komunističnih kadrov, drugi pa iz pomladnikov. Ni važno kakšen človek si v resnici, važno je, kateri stranki pripadaš.

(Žal avtorica prispevka ne pozna v zadostnem obsegu lastne zgodovine, ker bi v nasprotnem primeru v clanku lahko primerjala vzroke za izgubo spomina oblastnikov v Srbiji z vzroki doma, na primer izguba spomina za povojne poboje drugace mislecih Slovencev in Slovenk. Na ta nacin bi se nevarne sugestije preusmerile drugam.

Mnenje na 26. in na mnenje o vlogi medijev

Zanimivo bi bilo vedeti, kakšno mnenje imajo zahodni mediji o stanju obvešcenosti pri nas. Za primer navajam pogovor z Aidanom Whitom, generalnim sekretarjem Mednarodne zveze novinarjev (IFJ) s sedežem v Bruslju, svetovalcem evropske komisije, svetovalcem za Unesco in Unicef ... v Delu (29.junij 2000)"Uredniška neodvisnost pogoj za demokracijo" V. Stojanova", kjer pravi:

"Doslej je Slovenija veljala za demokraticen vzor med postkomunisticnimi državami. Zadnja dogajanja pa kažejo, da bi država utegnila nazadovati, ce bo politika vplivala na medije bolj, kot je zdravo za demokracijo..."

Clanek je bil objavljen v casu prizadevanj Bajukove vlade za uravnoteženost medijskega prostora.

Črni naslovnici mladine ob izvolitvi fašisto-nacistične inkvizicijske vlade pod vodstvom nekega Argentinca, potomca najožjih zaveznikov nacizma, je sledil nasmejani Pahor, ki je po prezgodnjem plavanju jasno razdelil Slovence na dobre in slabe. No, seveda mu je pot za to tlakoval hujskaški Janez Janša, ki že dobro desetletje deli Slovensko javnost na dva dela: Poštenega in klerofašitičnega.  

Ali naj pogoreli premier Bajuk ostane v Sloveniji ali pa naj se vrne tja, od koder je prišel?!

Vrnitev "Jugosov"

Zakaj takšnih komentarjev nismo brali pred volitvami? Zato, ker je bilo treba "ustaviti desnico". Zdaj ko je ustavljena, pa lahko spet ustvarjamo fikcijo objektivnih medijev; slabi dve leti, do predsedniških volitev:

Iz dneva v dan postaja bolj očitno, da parlamentarne volitve niso razbistrile slovenskega političnega prostora in da je velika relativna zmaga liberalne demokracije zgolj privid, ki so si ga volilci pričarali na dan volitev iz predvolilne megle, ki so jo uspešno spuščale vse stranke. Kako uspešna ustvarjalka te politične megle je bila prav Drnovškova združba, pa dokazuje s tem, da je pravzaprav šele po volitvah začela izdelovati volilni program (sama ga imenuje koalicijska pogodba), ki je vse bolj oddaljen od tistega, ki so ga imeli njeni volilci (žal) zgolj v samopredstavi, ko so oddajali svoje glasove.

Ni ravno pika na "i", je pa pomenljivo, če sam gospod nadškof na velecerkvenem srečanju ugotovi, da je verjetni mandatar za sestavo vlade zvest možakar, ki bo stal za svojimi javnimi stališči – glede cerkvenih zahtev seveda. Naj smo si še toliko prizadevali, Drnovškovo zvestobo tem (kot tudi drugim) vročim stališčem je mogoče najbolje opisati z eno njegovih odmevnih izjav, namreč, da se "nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha". Ali drugače povedano, za razliko od tako rekoč vseh strankarskih veljakov, vključno s predsednikom države, Drnovšek nikoli o nobeni stvari ni imel izdelanega stališča, dokler ta ni postala izvršeno dejstvo, ki se mu je nato znal vedno prilagoditi. Prebrskati je treba samo stare časopise od njegovega vstopa v politiko naprej.

Tudi sedanja kolobocija s koalicijo omenjeno trditev samo potrjuje. Najprej ni bilo jasno, ali bo Drnovšek sploh kandidiral, ko se je LDS znašla v predvolilnem programskem vakuumu, je nemudoma vskočil in zablestel. Nič nenavadnega; še vsakdo, ki se loti navidez nečesa bolj nemogočega, kot je smučanje z Everesta, bo pobral vso medijsko pozornost. In do pred dobrim desetletjem v "pravi" in tudi disidentski politiki popolnoma neznan Izlačan je to izkoristil že tretjič – najprej ko se je povzpel na vrh propadle Jugoslavije, nato na vrhu razpadle mladinske organizacije in zdaj, ko je na vrhu propadajoče slovenske strankokracije.

Zanimivo je, da je znal Drnovšek v risanje svoje podobe v veliko večji meri potegniti tako imenovano kvalificirano kot pa nekvalificirano javnost, torej tudi medije, v katerih je v primerjavi s predvolilnim časom naravnost opazen razkorak med novinarji in pismi bralcev oziroma anketiranci in razlagalci javnega mnenja. Če nekvalificirana javnost že reagira kot "nategnjena", ker že tretji teden poskuša ugotoviti, koga je sploh izvolila, si novinarji skupaj z družboslovci večinoma prizadevajo najti naravne razlage za vse mogoče (ne)naravne koalicije.

Morda delam krivico svojim notranjepolitičnim kolegom, toda nam v zunanji je nekako normalno, da bodo v ZDA prvi torek po prvem novembrskem ponedeljku leta 2004 predsedniške volitve in da bo na njih 90-odstotno sodeloval eden o današnjih predsedniških tekmecev, ki bo 20. januarja 2001 prav zagotovo v Beli hiši zamenjal Clintona, razen če jo, denimo, pred tem raketira Severna Koreja (in še v tem primeru bi se v hollywoodskih arhivih našel kak verodostojen scenarij, ki bi nas rešil negotovosti). In prav tako lahko trdimo, da preobrat v Srbiji še zdaleč ni zasul tako imenovane novinarske zlate jame za vse vrste tudi najbolj črnih balkanskih kriznih scenarijev.

Dosežek Liberalne demokracije Slovenije v njenem osemletnem vladanju je za nas v zunanji bolj ali manj jasen. Spet smo politično bliže Srbiji kot Ameriki. Pa kaj, saj ima tudi Srbija formalno bolj demokratični volilni sistem kot ZDA, v katerih lahko predsednika (teoretično) izvoli celo manj kot četrtina volilcev, če pridejo vsi na volišča. Drnovšek jih je približno toliko potreboval zgolj za nenapovedan "sovražni prevzem" slovenske strankokracije, ki pa si jo znova kroji po svoji in ne volilni meri.

poglejte si http://www.gov.si/upr/ in primerjajte s tem, kar ste izvedeli iz medijev, pa boste videli, ali so mediji res tako objektivni.

Tisti pozornejši ste že uganili, da je "črna udova" (delova stolpnica) od znotraj totalno rdeča! Spletka je eno skrpucalo, ki ga pripenjajo raznim Delovim revijam. Na nivoju kake Lady predstavlja razne spletne strani. Med "spletno smetje" je uvrstila tudi vaše strani. S tem so poslušni amaterčki iz njenega uredništva odlično pokazali, kaj je za Slovenskega časopisnega pisuna demokracija: da imaš pravico reči, kar hočeš. In čisto nič več! Da bi kdo spoštoval, da razmišljaš drugače od njega? Kje pa! Bedak si, ob katerem se "vsakemu" dvigne žolč! In ker nihče noče biti izločen iz "vsakih", te vsi proglasijo za idiota. V tej družbi ni prostora za dve resnici, torej bo še naprej obstajala samo ena. Vse ostalo pa je seveda že od leta 1941 laž!

Čisto enoumje. Upam, da boste vztrajali. Lep pozdrav!

Mnenje o aretaciji urednice Demokracije

Kaj vse so mediji napisali o Bajuku, Rodetu in Janši, pa jih zaradi tega nihče ne preganja. Pomladanci so že v stanju, ko si niti ne upajo začeti kakega postopka, ker vedo, da bo partijska nomenklatura vsak postopek na neki stopnji ustavila ali celo obrnila proti njim.

Kako močna je kontinuiteta, vidimo po tem, da niti prevzem formalne oblasti s strani pomladancev ne škodi monopolu, ki ga ima bivša partija nad mediji, gospodarstvom, sodstvom in policijo. Oni vladajo iz ozadja mimo vseh demokratičnih institucij in postopkov. Najhuje pa je, da večina ljudi naseda demokratični fasadi in da tudi tujina ne uvidi bistva dogajanja. Pomladanci so pod udarom vsemogočne partijske nomenklature ne glede na to ali so v poziciji ali opoziciji. Prav tako kot so bili v času formalnega totalitarizma. Totalitarizem pomeni POPOLNA KONTROLA in to se v Sloveniji dogaja. Tajno policijo je nadomestil še hujši pritisk javnega linča in onemogočanje na vseh nivojih. Za vsako besedo, ki kontinuiteti ni všeč, sledijo tožbe, preiskave, grožnje, aretacije.

V Sloveniji se dogaja popolno kriminaliziranje opozicije, pri tem pa so glavno orodje mediji. Če bi pomladanci imeli vsaj malo možnosti, da objektivno predstavijo svoja stališča, bi se lahko začela demokratizacija Slovenije, tako pa se stanje iz dneva v dan slabša. Kaže, da bo treba začeti mednarodno akcijo za borbo proti totalitarizmu v Sloveniji, zato sem vesela, da ste na začetku vaše strani pravočasno objavili link za mednarodne institucije. Vsaj vemo, da nismo sami.

Črnih pik lahko objavite toliko, da ne bomo mogli sproti prebrati, kajti mediji so imeli nalogo preprečiti zmago pomladnega tabora, tako da so proti pomladnikom usmerili koncentriran zaporni ogenj iz vseh topov. To vsi vemo, vendar se s tem ne smemo sprijazniti. Tudi nam navadnim državljanov ne more biti vseeno, da nam lažejo in z nami manipulirajo. Na volitvah smo se odločali samo na osnovi medijske podobe o politikih. Država bi morala zagotoviti neodvisne in uravnotežene medije.

Kakor so omenili že nekateri pisci pred mano, demokracija brez objektivne obveščenosti ni možna. To je eden od temeljnih pogojev in pravic človeka. Odtegovanje informacij ali njihovo izkrivljanje je isto, kot če bi zdravstvo zdravilo samo pripadnike ene politične opcije, drugim pa namesto zdravil podtikali strup. Ali kot če pomladniki ne bi smeli uporabljati javnega prevoza, češ da se je tako odločil lastnik prevoznega podjetja. Tudi mediji so javna dobrina, pa čeprav je olastninjena. Ne moremo dopustiti, da združba fanatičnih urednikov glavnih medijev popolnoma iztiri in izmaliči demokracijo.

Malo še počakajmo
"Predsednik države Milan Kučan je včeraj, ko je za mandatarja predlagal Janeza Drnovška, tudi formalno postavil piko na i koalicije, ki jo je bojda, tako trdi prvak socialdemokratov Janez Janša, sestavil že pred volitvami.

36. (črna?) pika (iz besedila ne morem razbrati, kakšno piko naj podelimo)

Priznati vam moram, Janez Markeš, da ste zame eden najboljših slovenskih novinarjev. Tudi takrat, ko so v Demokraciji "pisali" naj odslej več ne beremo Maga, sem ga brala in ga bom brala še naprej. Takrat, ko je Zlata prinašalka odšla, je Slivnik dejal, da mag to ostaja, saj boste tu še vedno vi. In, ko ste napisala kritično oceno o Ampak, sem se nad tem zamislila.

Izpostavila sem stavek, ki me je zabolel. Ošlak je v nedeljo zadel namreč bistvo. Da ljudje na volitvah odreagirajo iz trebuha. In jaz sem, priznam, ko sem razmišljala o Goru, volila za Gorovega podpredsednika. Nisem razmišljala, priznam, o berlinskem zidu. Ali čem drugem.

Tudi, če hočete, privoščila sem mu Clintonov prihod. Kajti Drnovšek je bil videti tisti deževni dan srečen. Bil je prvi; blestel je, s svojim znanjem. Na brdu ni bral; govoril je iz glave. In na letalo je ameriško družino pospremil s svojim sinom. Tej puritanski Ameriki in hkrati Sloveniji, kjer smo skorajda že vsi vsaj plemiškega porekla, je dokazal, da lahko uspeš tudi, če si drugačen. Tudi, če si ločen.

Seveda pa sem tisti dan pogrešala ljudi, o katerih ste prav Vi kot skoraj edini še vedno pozitivno pisali. O katerih je Janez Janša dejal, da se mu obrača želodec, ker jih ni poleg. In vidite, včasih se mi zdi, da je pravzaprav prav, da poveš malo manj nežno, ker poveš tisto, kar drži.

Je pa v istem Magu vaša kolumna. Tu, vidite, pa se strinjam z vami.

Bi vam pisala na Mag, a občutek imam, da to stran več ljudi bere.

Vrnite nam buldožer
"Izvolitev Janeza Drnovška za predsednika vlade je včeraj minila v senci obstrukcije Janševih socialdemokratov in Bajukove Nove Slovenije. Ker večina članov kviaza ni hotela ugoditi njihovi zahtevi v zvezi z vodenjem delovnih teles državnega zbora, se poslancem omenjenih dveh strank ni zdelo vredno prisluhniti temu, kar je imel povedati Drnovšek kot premierski kandidat...

...Navsezadnje včerajšnja odločitev parlamentarne opozicije postavlja pod vprašaj njeno zanimanje za prihodnost te države. Kot da ji ni mar, kaj se obeta v naslednjih letih. In kot da ji tudi ni mar lastnih volivcev, ki so ji vendarle zaupali svoje glasove – najbrž ne zato, da bi užaljeno stikali glave v poslanski skupini in razpredali o tem, da se komaj sklenjena koalicija obnaša kot buldožer. Morda se Janši in Bajuku res zdi tako in najbrž ni dvoma, da velika koalicija zanju pomeni veliko razočaranje. Toda še najmanj gre dvomiti v to, da si je slovensko volilno telo želelo buldožer nazaj – pač namesto tistega, ki sta ga opozicijska liderja ponujala zadnje mesece. "

Ein Mensch, ein Volk. To je prva stvar, ki mi pride na misel ob aktualnem stanju v našem političnem prostoru. In to je precej grozljivo. Tako enotnega bloka vladajočih pri nas še ni bilo od komunizma dalje. Predsednik države in parlamenta iz ene stranke ter predsednik vlade iz sorodne stranke.Torej vsi trije ključni položaji v državi. Ob tem da ima vladajoča koalicija absolutno oblast in da opoziciji ne prepusti še manj pomembnih delovnih teles, ki so vsaj neke vrste nadzor nad delovanjem vlade, čeprav ji ti celo pripadajo.

Še seznam zakonov, ki jih bo vlada sprejela in tistih, ki jih ne bo podprla (?!?) je koalicijsko določen. Kaj nam potem parlament , parlamentarne razprave sploh še koristijo?. Kaj nam potem sploh še parlamentarna demokracija koristi?. Ne vem pa točno, če so si slovenski volivci ravno to predstavljali ko so odhajali na volišča in če so to res želeli. Popolno enoumje, nekakšna HDZ le da pot pretvezo neizmerne demokratičnosti, sposobnosti in vseobsegajočega znanja. Kje sem to že nekje slišali in videli, morda v Srbiji?

Če temu prištejemo še medijsko podporo s strani najpomembnejših in najvplivnejših medijev (Delo, Dnevnik, Mladina, Radio Slovenija), masovno zaledje v gospodarstvu (»direktorsko simpatiziranje«) dobimo stanje, ki bi si ga člani vladajoče garniture samo želeli, ne vem pa če je to ravno najboljše za našo demokracijo in pluralnost (ki jo je medijsko le težko zaznati)

Prav patetično jih je nato poslušati (Delo), kako bodo gledali sedaj še bolj pod prste vladajoči garnituri ker je tako močna. Le kaj so prej počeli? In da jih sedaj nekatere celo skrbi ker morda le imamo preveč enostrankarsko stanje, ob tem ko so sami za to veliko krivi, je tudi višek cinizma. Me prav zanima kako bodo reagirali taisti mediji ob novih zamenjavah (čistkah kot so dejali za drugo stran) in koliko bo strokovnosti in strokovnjakov na ministrstvih. In če se bo slučajno zgodila kašna nebodigatreba afera, potem bodo lahko vse zvalili na dobrodošlo patnerico SLS, ki bo verjetno neke vrste grešni kozel in izgovor za vse morebitne afere, šlamparije ali morda celo kakšne izdaje nacionalnih interesov, kot se že nakazuje glede Hrvaške in piranskega zaliva. Le zakaj so jo pa potem povabili v koalicijo, ko je ne potrebujejo zaradi glasov, pa tudi volivci so jo izdatno kaznovali za svojo politiko, iz ljubezni?.In se še zmeraj niso nič naučili. Ampak to je njihov problem in me tudi bolj malo briga. Briga pa me za prihodnost in našo demokracijo, predvsem pa pluralnost tako medijsko kot v politiki. Brez tega ni demokracije, razen če si to predstavljaš kot Milošević in njemu podobni. Tudi on je bil demokratično izvoljen ob masovni in neizmerni podpori medijev (trobil).

Uh ...

Članek sodi pod rubriko Mineštra in ni podpisan, kar pa je posebna zgodba. Medijsko enoumje in zavajanje bralcev.

P.S. Pred leti sem videl na angleški TV postaji BBC reklamo za nek časopis (se ne spomnim imena). Reklama je bila nekako takole: Po ulici je hodil zanikrn, razcapan mladenič in je nenadoma spremenil smer in pričel teči. Posnet je bil z več zornih kotov. Z enega zornega kota je bilo videti, da je mladenič videl policista, ki mu prihaja nasproti in izgledalo je, kot da beži pred njim v drugo smer, v drugo ulico. Z drugega zornega kota je bilo videti, da je mladenič videl eno staro gospo, kako sama stoji v drugi ulici in pričel teči proti njej ter jo brutalno odrinil. Iz tega zornega kota je izgledalo, kot da bi jo hotel okrasti ali pretepsti. S PRAVEGA zornega kota je mladenič dejansko pričel teči v smeri starejše gospe, vendar z namenom, da ji reši življenje, saj je videl, da se je nad gospo pričel vse hitreje spuščati slabo privezan neke vrste regal, ki je visel visoko nad njo. V zadnjem trenutku jo je odrinil in ji rešil življenje.

Novinarji niso ustrahovani ali podkupljeni, da pišejo proti pomladni politiki. Oni RES tako mislijo.

Ni namreč v človeški naravi, da bi delal proti svojim prepričanjem. Pijanec je prepričan, da ni nič narobe z njim in lopov misli, da je pravično, da vzame tistim, "ki imajo preveč". Hitler je bil prepričan, da so židje in komunisti takšna golazen, da jih je treba zbrisat s tega sveta in Lenin je verjel, da je treba pobit vse razredne sovražnike. Diktatorji ponavadi so psihološko gledano bolni ljudje, ampak načelno res verjamejo v to, kar delajo. Kot manični morilec npr. misli, da je prav mučiti in ubijati prostitutke....Malim ljudem pa ni treba dati veliko privilegijev, da ploskajo zate (Rimljani so rekli, da je dovolj, da jim daš kruha in iger) in slepo prevzamejo tvoje resnice.

Tako kot vi, ki navijate za pomladno opcijo, niste plačani za to (če bi pomladniki imeli denar, bi najprej ustanovili en svoj močen časopis, ne pa da bi podkupovvali za takšnole pisanje), tudi tisti, ki navijajo za kontinuiteto, niso plačani za to. Tudi novinarji niso podkupljeni ali usrahovani, oni res tako mislijo. Če bi mislili drugače, bi stali v vrsti za delo pri Magu ali Demokraciji oz. bi ustanavljali nove časopise, ki ne bi bili naklonjeni kontinuiteti. NE! Ogromna večina ljudi "navija" za kontinuiteto in njene glavne akterje. To pa zato, ker verjamejo v nekaj "velikih resnic", katere hočejo pomladniki demantirati:

1) PARTIZANI SO "GOOD GUYS". To pa predvsem zato, ker se vsakomur pred očmi pokažejo množice trupel, ki jih v koncentracijskem taborišču buldožerji rinejo v jamo (kako je Stalin odstranil kakih 22 milijonov "notranjih sovražnikov" pač ni smel nihče snemat...). In ker so se borili proti tem (kakorkoli bi že označili največje možne negativce), so avtomatično nedotakljivi. Pomladna stran se spomni še nekaterih drugih, manj črno-belih aspektov medvojne morije, vendar se jo zaradi tega takoj enači z nacizmom in celotna masa ljudi, ki je privzela črno-belo zgodbo, "znori" na njih. Pomladna stran pa poudarja vidike, kot so: Ali je potrebno, ko je narod najbolj ogrožen, zganjati še razredno revolucijjo? Deklaracija, jeseni '41 da jasno vedeti, da NOB vodi KPS in da je vsakdo, ki ni z "nami" avtomatsko sovražnik, ki se ga odstrani (pa vendar je obstajalo kakih 10 organizacij, ki so hotele oboroženo nastopiti šele takrat, ko bi to terjalo najmanj žrtev - glej npr. http://www.gape.org/gapes/prispevki/revolucija.htm). Komunistične oborožene sile so pobijale in mučile "razredne sovražnike" in kot reakcija na to so se razvile vaške straže. Iz tega se je razvilo domobranstvo, to razklanost naroda pa je izkoristil okupator. In še marsikaj, česar pač ni bilo napisanega v komunističnih učbenikih zgodovine...

2) KOMUNIZEM JE O.K. Ogromna večina ljudi, še posebej tisti, ki so v komunizmu bili na kakršenkoli način "pomembni" je prepričanih, da je bil to dober sistem. Pomladniki trdijo, da je bil ena zajebana diktatura. Za Slovenijo je morda resnica nekje vmes: skrbet in delat ni bilo treba pretirano, pa smo kljub temu kar udobno živeli (seveda manj boli, če vsi vozimo Jugote, kot če imaš ti Golfa, sosed pa Mercedesa). Tega, da takšen sistem, ki je temeljil predvsem na neskončnih tujih kreditih, gospodarsko ni mogel več zdržati, se nihče ne zaveda. Bila je tudi precejšna "svoboda", da so se razni razvajeni funkcijonarski sinčki lahko delali norca iz vsega (Mladina, RŠ, ipd.), pa se jim ni zgodilo kaj hudega. V resnici pa so še vedno razmišljali v okvirih, v kakršnih še danes razmišlja kontinuitetna stran.

Tuji turisti so na veliko hodili k nam na dopust in če bi bil komunizem res tako "fajn", bi volili za komunistične stranke, ki v večini držav niso bile prepovedane. Pa niso! Komunisti so dobivali v vseh parlamentarnih državah zanemarljivo majhno število glasov. V zgodovini je samo en mandat vodila komunisitična partija vlado, pa še to v neki srednjeameriški državici. Komunisti so povsod s krvjo zrušili parlamentarni sistem, da so vzpostavili svojega. Slovenija bi bila druga Švica, če ne bi bilo komunistov...

3) RELIGIJA JE SKREGANA Z ZNANSTVENO RESNICO. To je tipičen produkt dialektičnega materializma. Inteligenca v komunističnih državah je praviloma ateistična, vernost se pripisuje "kmečkemu življu", kot je dal takoj po volitvah lepo vedeti komentar v Delu (mesece sistematično pljuješ po cerkvi, Bajuku in Janši, potem se pa čudiš, če ti ljudje ko "gredo od maše na volitve", nočejo zaupati, koga bodo volili. In zaradi tega si kot novinar tako strašno užaljen, da jih ponižaš na nivo najbolj nazadnjaških primitivcev). Nasprotno je npr. eden najosnovnejših podatkov predstavitve kandidatov za Ameriškega predsednika veroizpoved. Religija skuša odgovoriti na osnovna eksistenčna, filozofska in moralno etična vprašanja o življenju, svetu in nas samih, ki tarejo skoraj vsakega posameznika. Nanja odgovarja na več načinov, glede na intelektualne zmožnosti posameznika; preprostim ljudem razlaga s preprostimi zgodbami, filozofsko bolj razgledanim pa na dovolj kompleksen način, da je ne razumejo kot primitivne in brezvezne. Verske zgodbe so prispodobe za tiste, ki brez prispodob ne bi ničesar razumeli. Bolj razgledani pa razumejo njihovo bistvo in zato ne potrebujejo "oprijemljivih" prispodob. To je podobno, kot novinarji tolmačijo znanost ali politiko: z zgodbami, ki jih razume preprost bralec. Strokovnjaki se ob tem drže za glave-oni stvari razumejo na čisto drugem nivoju. Pa vendar gre za iste stvari. Ker pa je cerkev naravni sovražnik komunizma, se jo je sistematično sataniziralo in danes si večina ljudi predstavlja ob pojmu cerkev inkvizitorje, ki na grmadah zažigajo ljudi, ki ne verjamejo slepo vsem svetopisemskim zgodbam. Zato je treba vse sile usmeriti proti cerkvi (pri čemer se vse, kar slepo ne verjame "velikim" komunističnim resnicam, avtomatično enači s cerkvijo in fašizmom)! Na zahodu pa se s cerkvijo že dolgo ne obremenjujejo več. Obstaja kot ena izmed številnih opcij in nihče se kaj preveč ne zaletava vanjo. Kajti krščanstvo je v svojih 2000 letih obstoja pustilo na Evropskih tleh toliko sledov (kot je komunizem pustil Slovencem v 50 letih precej svojih "velikih resnic"), da je tudi razmišljanje najbolj zagrizenega Evropskega ateista še vedno v marsičem (moralno etično in filozofsko) naslonjeno na krščansko tradicijo. Pri nas pa se je s sistematičnim medijskim linčem vernike ponižalo na nivo razrednih sovražnikov, debilnih tepcev in pristašev "fašizma".

4) SAMOUMEVNOST ENE SAME RESNICE. Iz tega izhaja tudi takšna samoumevnost, da so tisti, ki so bili na visokih položajih že v starem režimu, edini sposobni vladati tej državi. Ker ramišljajo "pravilno". Pomladniki pa razmišljajo "deviantno" (torej nasprotno od "velikih resnic"), zato so ali nori ali pa pokvarjeni in takim res ni možno zaupati vodenja države. Zato se jim toliko bolj gleda pod prste in se pljuje in skaće po njih. Tanja Lesničar Pučko (Dnevnik) je v komentarju, da je v parlamentu premalo žensk jasno napisala, kar so poudarjali tudi mnogi drugi novinarji "tadobrih" medijev: da se na teh volitvah ni volilo za neke poslance temveč predvsem proti neki določeni politični opciji. Isto je sporočal Marko Brecelj v svojem pamfletu, ki ga je Soroševa fondacija pošiljala po netu v času predvolilnega molka: "Pojdite na volitve, da ne bo v šolah verouka (ali je sploh kdo vedel, da bo verouk samo za tiste, ki bodo to hoteli) in da cerkev ne bo dobila nazaj gozdov. In iz volilnih rezultatov je razvidno, da je ljudem bolj važno, da sosedov sin ne bo v šoli hodil k verouku in da jih ne bodo ob gobarjenju in nabiranju borovnic preganjale kakšne nune na letečih metlah, kot privatizacijska luknja, razsulo pokojninskega in zdravstvenega sistema, korupcija v državni upravi, razširjenost mafijskih dejavnosti in povezanost le teh s politiko, dopuščanje divjih privatizacij, ipd. Če kulturniki agitirajo proti neki opciji, je to o.k., če pa je cerkev agitirala za opcijo, ki je bila edina na njeni strani, se pa to enači s kriminalom. Volilo se je namreč za "velike resnice" oz. proti "pomladnim lažem", pri čemer se je zavestno intenzivno vse pomladnike enačilo z vsem, kar je proti "velikim resnicam". Verjemite, še sam "Najvišji-najmanjši" verjame "velikim resnicam", čeprav je dovolj zvit, da zna vse druge manipulirat, da so "proti" tistim, proti katerim je treba biti. Jemlje pa stvari, ko gre za "velike resnice", hudičevo osebno. Če jih ne bi, ne bi nikdar prišel v starem režimu tako visoko, kot je...

Še enkrat poudarjam: pri pristaših kontinuitete ne gre za prevare, korupcijo, strah - gre za to, da ti ljudje res verjamejo v "velike resnice". Po stari kominternini tradiciji pa so jih pripravljeni brezkompromisno branit z vsemi možnimi sredstvi!

Mnenje na "Pomladniki, motite se!"

Strinjam se z mnenjem, da novinarji (vsaj ne vecina) niso podkupljeni, ampak da RES tako mislijo! Za primer navajam (Mag 22.nov 2000 - Janez Markeš) mnenje o novinarju Dnevnika dr.Miheljaku: vedno je bil nekako plašen, ustrežljiv in razpoložljiv, tako da sem se kasneje spraševal, kaj ga v kolumnah pripravi, da postane fanaticno popadljiv...

Menim, da je to stvar zrelosti vsakega posameznika oz. njegove samozavesti ali pokoncne drže! Novinarji imajo odgovorno poslanstvo, saj obvešcajo (ali zavajajo) ljudi. Zavedati bi se morali svojega poslanstva -ISKANJA RESNICE. Vse je odvisno od posameznika (vzgoje v družini, okolja) - kako bo ob novi zaposlitvi podvržen manipulaciji ali se bo tej lahko uprl. Kajti kontinuiteta deluje skozi manipulacijo s šibkimi, in teh je veliko (šolstvo, vzgoja doma). Zdi se, kot da se nahajamo v zacaranem krogu, kjer ni izhoda.

V današnjem Delu (zadnja stran) pod naslovom:" Slovenski tisk v svetovni eliti" smo lahko prebrali:

Mnenje o SAMOUMEVNOSTI ENE SAME RESNICE

Pred casom smo v intervjuju z g.Stanovnikom (Mag) prebrali o komunizmu kot družbenem sistemu in da je nenavadno, ker le-ta odhaja neocenjen. Res je, da ostaja neocenjen, ni pa nenavadno, saj le-ta še vedno traja, sicer v nekoliko spremenjeni obliki, nekateri mu pravijo postkomunizem.

Vecina ljudi (tisti, ki so bili v komunizmu "pomembni") je prevzelo svojo resnico, kot da je to "nekaj svetega". To pa zato, ker jim je sistem omogocil biti pomemben, biti nekdo, imeti oporo pri "naših". Kot da gre za neko vrsto odvisnosti od odnosov, prisoten je strah pred odgovornostjo. Pripadnost sistemu je nekaj svetega, tiste, ki ta sistem ogrožajo, pa je potrebno kaznovati.

V prispevku iz okrogle mize na temo "Za koga delajo novinarji" smo v pogovoru z novinarjem Dnevnika g. Lesjakom slišali naslednje: ce kriticna javnost ocita novinarjem politicno pristranskost v porocanju, potem imamo tudi novinarji pravico vprašati kriticno javnost, za koga le-ta dela !?!

Kot da je kriticna javnost nekaj slabega. Saj je kritika vendar pogoj za izboljšave, razen ce naši novinarji menijo, da oni že vse vedo in da imajo v lasti vse modrosti tega sveta, v tem primeru res ne potrebujejo kritike.

No, mi navadni državljani smo bolj skromni, vemo, da smo zmotljivi, zato vzamemo kritiko kot pozitivno stvar, saj vemo, da se le tako lahko ucimo, se izboljšujemo, spreminjamo svet na bolje. Ce bi se tega ZAVEDALO vec posameznikov (kakor tudi novinarjev!), da smo nepopolni in zmotljivi in da resnica ni v nikogaršnji lasti, bi bil svet danes precej drugacen. Narava in hrana bi bili cistejši, kar pomeni manj lakote in bolezni, bilo bi res manj bogatih, a vec srecnih ljudi. Ali ni že cas za spremembe ?

Res neverjetno kaj vse je sposoben napisati Vlado Miheljak in pri tem imeti čisto vest. V konkretnem primeru gre seveda za odnose Slovenije s Hrvaško in problem Piranskega zaliva, Trdinovega vrha etc..

To da je bil celotni piranski zaliv Slovenski ob osamosvojitvi Slovenije 1991 seveda pozabi omeniti. Ko že govori o argumentih. In sedaj naj bi Slovenija kar poklanjala svoje ozemlje in teritorijalne vode tuji državi zaradi prijateljsih odnosov in ker so na oblasti prijateljske stranke?!?. Res čudovito, samo jaz bi temu rekel izdaja nacionalnih interesov navkljub vsem argumentom in prednostim ki jih Slovenija nasproti Hrvaške ima. Ampak tukaj sploh ne gre za merjenje moči, ker nisem pristaš tovrstnih prijemov, gre za stvari ki bi morale biti jasne in sploh nediskutabilne. Že tako je Slovenija izgubila Koroško, del Istre in tako je bilo pač določeno in je kar je.

Ampak da bi sedaj tisto malega kar še imamo kar poklanjali, tega pa ne razumem. In takšno pisanje ne vidim drugače kot alibi za prihodnje odločitve slovenkse vlade, ki jo Vlado Miheljak tako obožuje, spravlja pa se na manjšinsko opozicijo, ki ne odloča o ničemer, ampak vsaj da vedeti da ji je mar za nacionalne interese Slovenije, nekaj kar očitno tisti, ki so nasprotovali osamosvojitvi Slovenije nikakor ne morejo razumeti. Tukaj vsi argumenti o strpnosti in dobrososedskih odnosih odpadejo, ker smo prav dobro videli kako si to Hrvati predstavljajo, ne glede na oblast, ki jo imajo. In ko kršijo mejne dogovore , mi naj ne bi protestirali ampak bili tiho? Oni predstavljajo maskimalne zahteve nasproti nam (Piranksi zaliv na pol), mi pa naj bi po Miheljaku popuščali kar se da in se s tem sprijaznili. In ko to navežem na vso ostalo pisanje Vlada Miheljaka in njegove politične simpatije, je vse bolj jasno. Ko berem njegove »umotvore« začnem samo še bolj ceniti tiste novinarje, s katerimi se sicer ne nujno strinjam vedno , ampak so vsaj objektivni, kritični do vseh kot Marko Crnkovič, Bernard Nežmah... Eden se je že poslovil od SP, drugi še vztraja.

Vlado Miheljak pa ima privilegij pisanja za oba glavna dnevnika, mnogi ki drugače mislijo pa nimajo teh možnosti, da bi mu vsaj ugovarjali pri tako pomembnih rečeh. Sramota! Z moje strani gre najbolj črna pika novinarju Vladu Miheljaku in njegovemu pisanju.

Janez Janša ..... 35,5 %

Marjan Podobnik....29,9 %

Lojze Peterle ....25,1 %

Andrej Bajuk .... 22,5 % ........

Kratek slovar novoreka slovenskih medijev (ali kako mediji prikazujejo ista dejanja pod različnimi vladami)

Zadolževanje__________________Zapravljanje denarja_________Investicijski zagon

Tudi jaz sem zgrožen nad načinom, kako mediji postavljajo vprašanja in kako s tem sugerirajo odnos bralcev do posameznih javnih osebnosti.

Prepričan sem, da medijska mašinerija "kontinuitete" deluje usklajeno v tajnem projektu medijske likvidacije opozicije. V enem od prejšnjih prispevkov je nekdo omenil akcijo Mladine, ki je spraševala o tem, na koga bo najprej izvršen atentat. Sugerirala je natanko iste ljudi, o katerih je Gospodarski Vestnik pisal, da bi jih najraje zbrisali iz politične scene. Pri zasnovi članka so natančno vedeli koga in kaj ga morajo vprašati, da bodo dobili željene odgovore.

Sindikat novinarjev nacionalne TV Slovenija je ob nedavnem uporu novinarjev ceške TV poslal pismo podpore. Sprašujem se, kakšno podporo lahko dajo novinarji dežele, kjer politika sodeluje z vodstvi medijskih hiš neprekinjeno že pol stoletja in vec in tako kroji resnico po svojem okusu ter pere možgane svojim državljanom.

Svoj prispevek pošljite tukaj: Prispevek za MEDIA BLACK LIST.