Socijalizmot kako politi~ka filozofija, no i praktika, vo minatiot vek vetuva{e prosperitet, ednakvost i bezbednost. Toj uspea da im donesi na dr`avite koi go praktikuvaa beda, mizerija i tiranija. Edinstvena ednakvost koja ja postigna socijalizmot e toa {to sekoj bil ednakov vo svojata mizerija so drugiot, bilo da e toa duhovna ili materijalna. Denes site na nekoj na~in ja ~ustvuvame taa mizernost. Po~etniot uspeh koj go postignuva socijalizmot e vsu{nost negovata najgolema privle~nost, no rezultatite od toj uspeh brzo is~eznuvaat i na dolgi pateki socijalizmot sekoga{ se poka`al kako formula za tiranija i siroma{tija. Samata dene{na ekonomska, politi~ka i socijalna sostojba e dokaz za ova tvrdewe. Nie momentalno samo prividno `iveeme vo nekakov, poinakov politi~ki i op{testven poredok.

  Socijalizmot kako praktika ne uspea bidejki ne e vo sklad so osnovnite principi na ~ovekovoto odnesuvawe. Iako postojat i drugi pri~ini za neuspehot na socijalizmot, eden pri~initel se istaknuva kako najbiten. Ovoj vid na dr`avno i ekonomsko ureduvawe propadna bidejki ja ignorira{e do krajni granici ~ovekovata li~na inicijativa. Samiot socijalizam kako politi~ka filozofija vsu{nost e baziran vrz teorijata deka li~nata inicijativa na individualecot e nebitna. Centralno planirana ekonomija bez pazarnite zakonitosti na dobivka i zaguba i sopstvenosta koja e podredena isklu~ivo vrz dr`avata i bez mehanizam koj ja potiknuva li~nata inicijativa se vsu{nost formula za kontrola vrz poedinecot od strana na kolektivitetot (dr`avata). Od druga strana pak, kapitalizmot kako takov e baziran isklu~ivo vrz li~nata inicijativa na poedinecot, so vtemeleni pazarni zakonitosti i privatna sopstvenost koj se vo sklad so osnovnite principi na ~ovekovoto odnesuvawe. Kapitalizmot ne propadna bidejki vo su{tina kako sistem na dr`avno ureduvawe go osloboduva poedinecot i mu nametnuva odgovornost za sopstveniot napredok. Dr`avata vo kapitalisti~koto dr`avno ureduvawe ili poprecizno ka`ano, pazarno orientiranata pravna dr`ava ne se stremi da go kontrolira poedinecot tuku da gi razviva i ureduva odnosite vo sopstvenoto op{testvo na na~in na koj sekoj bi dobil ednakva mo`nost za potraga po sopstvenata, li~nata sre}a. Se porazbira deka dokolku potragata za li~nata sre}a na eden poedinec nametnuva odzemawe ili namaluvawe na ednakvata mo`nost na drugiot se aktivira pravnata dr`ava vo za{tita na neotu|ivoto pravo na ednakvost pri mo`nostite.

  Razmislite, zo{to nikoj od socijalisti~kite dr`avi ne emigriral od ekonomski pri~ini vo druga socijalisti~ka dr`ava. Sreme`ot na poedinecot, `itel na socijalisti~ka dr`ava be{e da se isseli vo nekoja od dr`avite koi se uredeni po sistemot na "truliot kapitalizam".

  Marksistite ili branitelite na socijalisti~koto dr`avno ureduvawe, za neuspehot na socijalizmot gi obvinuvaat dr`avite koi go praktikuvale socijalizmot deka ne go praktikuvale sovr{eniot vid na socijalizam. Dokolku sovr{enstvoto bi bilo mo`no i realno, izborot na ekonomsko i politi~ko ureduvawe bi stanalo celosno nebiten element vo ~ovekovoto `iveewe. Vo svet so sovr{eni lu|e i bez materijalni nedostatoci koe bilo dr`avno ureduvawe }e funkcionira odli~no. Sepak, nie `iveeme vo nesovr{en svet kade {to sovr{enstvoto ne e opcija koja mo`eme da ja izberime. Vo vakov, kakov {to e, nesovr{en, izborot na ekonomsko i politi~ko ureduvawe na edno op{testvo e mnogu biten element za `ivotot na pripadnicite na toa op{testvo. Vo realniot svet, svet so nedostatoci, ekonomskiot sistem e ekstremno biten element za `iveeweto na poedincite vo nego. Zna~i, dokolku ne se dozvoli i promovira li~nata inicijativa preku pazarnite zakonitosti i da se za{titi poedinecot preku pravnata dr`ava nedostatocite na realniot svet }e se zgolemuvaat vo nema{tija i beda.

  Iako veke na mnogupati doka`anoto realno i uspe{no funkcionirawe na pazarnata ekonomija i pravnata dr`ava, branitelite na socijalizmot seu{te se obiduvaat da go diskreditiraat dr`avnoto ureduvawe na slobodniot ~ovek (pazarni zakonitosti i pravna dr`ava). Nivnite argumenti se sveduvaat vrz praktikuvaweto na "sovr{eniot" teoretskiot socijalizam nasprema funkcioniraweto na realniot nesovr{eniot kapitalizam. Vo osnova, tie go potenciraat izborot pome|u "sovr{eniot" teoretskiot socijalizam so prakti~niot realniot kapitalizam. Kade {to, se podrazbira, ubavata teorija (prikazna) sekoga{ e poprivle~na od "surovata" realnost.

  Vistinskiot izbor vo vakov kakov {to e svet na nesovr{enstva e vsu{nost izvorot pome|u nesovr{eniot socijalizam i nesovr{eniot kapitalizam (pazarna ekonomija i pravna dr`ava). Pri vakov izbor istoriskite dokazi go favoriziraat kapitalizmot kako najdobar eonomski sitem za otsranuvawe na materijalni nedostatoci i zgolemuvawe na bogatstvoto na edno op{testvo. Vsu{nost, bez promovirawe na li~nata inicijativa, ovozmo`uvawe na ednakvi ekonomski mo`nosti i obezbeduvawe na za{tita na privatnata sopstvenost i samiot kapitalizam bi propadnal, neli?