V slovenski zgodovinski in arheološki javnosti, pa tudi širše, z'e vec' kot desetletje poteka z'ivahna, vc'asih celo z'olc'na polemika o etnogenezi Slovencev. Medtem ko predstavniki "uradne" zgodovinske znanosti vztrajajo pri uveljavljeni teoriji, da so bili naši predniki alpski Slovani, ki so se v 6. stoletju iz skupne slovanske pradomovine na ozemljih današnje Belorusije in Ukrajine priselili na dokaj redko poseljeno obmoc'je med Furlansko niz'ino, Dunajskim gozdom, Jadranom in Blatnim jezerom, pa zagovorniki venetske teorije dokazujejo, da so bili pravi predniki Slovencev Veneti.
To nekdaj številc'no in mogoc'no indoevropsko ljudstvo naj bi bilo odloc'ilno oblikovalo skupno civilizacijsko dedišc'ino Evrope, nato pa je v burnem in krvavem obdobju rimskih osvajanj in preseljevanja narodov skoraj povsem izginilo z zemeljskega oblic'ja in zgodovinskega spomina.
Svetovni slovenski kongres (SSK) je nedavno izdal zbornik referatov udelez'encev prve mednarodne konference z naslovom Veneti v etnogenezi srednjeevropskega prebivalstva, ki je potekala septembra 2001 v Ljubljani.
Kot v svojem prispevku dokazuje glanvi utemeljitelj venetske teorije, pater Ivan Tomaz'ic', je prihod Venetov na ozemlje današnje Slovenije med leti 1200 in 1000 pr. n. št. pomenil zac'etek slovenske etnije, ki je pozneje v svojem etnogenetskem bistvu ostala skoraj nespremenjena.
"Tudi v rimski dobi ni dokazov, da bi slovensko prebivalstvo izginilo ali bilo romanizirano," je prepric'an Tomaz'ic'. Po njegovem mnenju je (bilo) "zanikanje stare slovenske etnije v naših krajih posledica politic'nega nasprotovanja in nevošc'ljivost tistih, ki slovanskim narodom in še prav posebno slovenskemu ne privošc'ijo tako pomembne vloge pri nastajanju evropske kulture in zgodovine."
To omalovaz'evanje Slovanov se je, po Tomaz'evic'evem mnenju, zac'elo z italijanskim renesanc'nim mislecem Enejem Silvijem Piccolominijem, ki je v svoji knjigi De Europa z'e v 15. stoletju namigoval, da Slovani izvirajo iz Azije.
Njegovo misel je razvil dunajski zgodovinar Wolfgang Lazisu; ta je po Tomaz'ic'evem prepric'anju avtor teorije o preseljevanju narodov, po kateri naj bi bili Germani v srednji Evropi pred Slovani, ki naj bi bili torej nekakšni necivilizirani pritepenci.
V vsebinskem smislu pa pozornost vzbudi prispevek ruskega zgodovinarja Pavla V. Toulaeva, ki dokazuje, da so Veneti predniki vseh Slovanov. Ti naj bi torej z'e od pradavnine z'iveli v srednji in vzhodni Evropi.
"Veneti niso bili niti Germani niti Skandinavci niti Goti niti Kelti niti Skiti, ampak neodvisna zgodovinska skupnost," je prepric'an Rus. V dokaz svoji tezi o venetskem izvoru Slovanov med drugim navaja, da je finski izraz za Ruse venäläinen.
Ruski zgodovinar tudi odloc'no zavrac'a globoko zakoreninjeno teorijo, da so germanski Vikingi (Varjagi) "neciviliziranim Slovanom" prinesli kulturo in ustanovili prvo rusko drz'avo. Po njegovem prepric'anju Varjagi etnic'no sploh niso bili Germani, ampak "najbolj razvito pleme med baltskimi Veneti . . . Varjagi so bili absolutni vladarji morij, trgovali so iz svoje prestolnice Starigrad, ki je slovela kot baltiške Benetke."
Indijski jezikoslovec Jagdiš C. Šarda pa v svojem prispevku dokazuje številne podobnosti med starim indijskim jezikom sanskrtom in sodobnima indijskima jezikoma hindijem in pandz'abijem na eni ter slovenšc'ino no drugi strani.
"Sanskrt, še posebej vedski sanskrt, ki je najstarejši, kaz'e vec' podobnosti s slovenskim jezikom kot pa hindi ali pandz'abi. Statistic'na primerjava kaz'e, da je okoli odstotkov vedskih besed enakih ali podobnih slovenskim v zvenu in pomenu," trdi Šarda.
Po njegovih izsledkih ta podobnost ni omejena zgolj na jezikoslovje, temvec' je opazna tudi pri nekaterih druz'inskih in topografskih imenih. Poleg jezikovnih obstajajo, kot zatrjuje Šarda, tudi genetske podobnosti med Slovani v Evropi in ljudmi v Indiji.
Avtorji prispevkov soglašajo v oceni, da so jezikoslovci slovenšc'ino doslej neupravic'eno uvršc'ali med juz'noslovanske jezike, c'eprav bi jo bilo treba uvrstiti med zahodnoslovanske, torej ob bok poljšc'ini, c'ešc'ini in slovašc'ini.
Po njihovem prepric'anju bi bilo treba tudi raziskati poimenovanja, ki izvirajo iz venetskega obdobja, zlasti tam, kjer napisi kaz'ejo na zgodnjo venetsko poselitev. Venetski runski zapisi naj bi bili namrec' tako pomembni, da bi bilo treba razviti posebno znanstveno disciplino, ki naj bi bila v središc'u pozornosti vseh slavistov.
Knjiz'evni Listi
14-dnevna knjiz'na priloga
c'asnika Delo
20. januarja 2003
Page Created: May 4, 2003
Last Updated: May 11, 2003
©Copyright 2003 Gary L. Gorsha
